Mercator še vedno večji kot Spar, razlika pa se zmanjšuje

Največji trgovski sistem pri nas Mercator, ki je v lasti hrvaške Fortenove, je lansko leto sklenil z 1,32 milijarde evrov prihodkov, 47,8 milijona evrov normaliziranega dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) ter 10,4 milijona evrov čiste izgube, kar je precej manj kot leta 2023 (47,8 milijona evrov).

Prodaja v trgovini na drobno se je povečala za 1,4 odstotka. Pri tem je pomembno, da to vključuje 71 milijonov evrov prodaje v trgovinah M Tehnika, ki pa jih je Mercator konec lanskega leta nato zaprl.

Ostaja največji

Danes je rezultate objavil tudi Spar, ki je imel lani 1.174 milijonov evrov prihodkov, kar je 6,1 odstotka več kot v letu pred tem. Tako Mercator ostaja največji trgovec pri nas, se pa zaostane najbližjega zasledovalca zmanjšuje. Še lani je imel Mercator 1,3 milijarde evrov prihodkov, Spar pa 1,09 milijarde evrov.

Spar, ki je lani prenovil štiri lastne trgovine, odprl dve novi in sedem franšiznih, za letos napoveduje širitev prodajne mreže ter novo skladišče za sveže izdelke, je ob objavi poročila napovedal glavni izvršni direktor David Kovačič.

Manj zaposlenih

Mercatorjevea napoved zaprtja trgovin M Tehnika je, spomnimo, vznemirila sindikate, čeprav je podjetje v hrvaški lasti zagotovilo, da bo vsem 439 zaposlenim ponujeno novo delovno mesto v skupini.

Kot Mercator navaja v poročilu, se je za to, da ostanejo v skupini, odločilo 70 odstotkov delavcev.

Kljub temu se je število zaposlenih v trgovski skupini lani opazno skrčilo, in sicer za 6,5 odstotka. Tako je imel trgovec na zadnji dan leta 2023 7.781 zaposlenih, na zadnji dan lanskega leta pa 7.276. Če upoštevamo podatke o opravljenih urah, je krčenje nekoliko manjše, 3,5-odstotno (s 7.833 na 7.557).

Manj prodajnih površin

Letno poročilo kaže tudi spremembe v prodajni mreži. Poleg zaprtja 41 tehničnih trgovin je imel Mercator konec lanskega leta tudi nekaj manj franšiznih prodajaln, prodajne površine pa so se skrčile s 313 tisoč na 260 tisoč kvadratnih metrov. To je za okoli 17 odstotkov.

Trgovec je lani odprl tri nove prodajalne, dve v Ljubljani in eno na Zbiljah.

Višji dolg

Medtem ko je lastnica Fortenova poleti uspela z dogovorom o refinanciranju posojila ameriškega sklada HPS, za katerega plačuje visoke obresti in bo prihodnji mesec najela ugodnejše posojilo pri Zagrebački banki ter Unicreditu, pa se je neto finančni dolg Mercatorja lani zvišal.

Znašal je 220,9 milijona evrov, kar je za 24,3 milijona več kot konec leta 2023. Med drugim se je za kar tri petine zmanjšala količina denarja na računih trgovca, in sicer s 25,8 milijona evrov na 10 milijonov evrov.

Družba je imela konec lanskega leta kar nekaj manj zalog (zmanjšanje s 126,5 na 103,7 milijona evrov) ter terjatev do kupcev (s 54 na 40,5 milijona evrov) kot konec leta 2023. Na drugi strani so se, predvsem zaradi zaprtja trgovin M Tehnika, zmanjšale tudi obveznosti do dobaviteljev. Te so na dan 31. december 2024 znašale 165 milijonov evrov in so glede na konec leta 2023 nižje za 55,4 milijona evrov.

Neuspešni pri prevzemu Engrotuša

Konec lanskega leta je sicer zaznamoval tudi odstop od nakupa Engrotuša, s katerim bi Mercator močno povečal tržni delež. Spomnimo, je Mercator odstopil po tem, ko ni dobil zelene luči varuha konkurence.

“Veliko število sodelavk in sodelavcev je v projekt priprave vložilo ogromno energije, znanja, inovativnosti in skrbnosti. Žal so okoliščine, na katere nihče med nami ni imel vpliva, povzročile, da smo skupaj z lastniki od pogodbe odstopili,” je dogajanje v predgovoru k letnemu poročilu zdaj komentiral predsednik poslovodstva Kramarić.

Optimizacija maloprodaje in logistike

V letošnjem letu Mercator načrtuje 1,3 milijarde evrov prihodkov, kar je približno za 1,2 odstotka manj kot lani. Razlog je zaprtje trgovin M Tehnika. Upoštevajoč samo živilske trgovine pa bi taka prodaja pomenila 4,4-odstotno rast prihodkov.

Poleg tega poslovni načrt za letošnje leto predvideva 85,6 milijona evrov normalizirane
EBITDA, kar v primerjavi z letom 2024 predstavlja povečanje za 79,1 odstotka.

Osrednji cilj vodstva je povečanje poslovne učinkovitosti Mercatorja, predvsem na področju maloprodajne mreže in logistike.Kot smo pisali v članku Mercator v vrtincu sprememb, več odločitev se bo sprejemalo v Zagrebu, je podjetje sredi prestrukturiranja. To poleg zapiranja trgovin M Tehnika Mercator zajema tudi zapiranje drugih nedobičkonosnih manjših trgovin ter združevanje nabavne službe Konzuma in Mercatorja, ki jo zdaj vodijo in usmerjajo iz Zagreba.

V luči prizadevanj za večjo učinkovitost pa naj bi se Mercator ponovno aktivneje lotil projekta gradnje logističnega centra v ljubljanskem BTC. Logistika je šibka točka trgovca, saj prodajalne oskrbuje iz šestih logističnih centrov po Sloveniji in sprejema manjše količine, s čimer naj bi po nekaterih ocenah izgubljal po okoli 20 milijonov evrov letno.